Gospodarske in družbene okoliščine, zaradi katerih se moramo v Sloveniji kar se da mnogi usposobiti, da bi razumeli, kaj so invencije in inovacije in zakaj so pomembne, ponazarja na kratko zlasti naslednjih nekaj podatkov, sporočil in informacij:

	Invencija je vsaka nova zamisel, ki obeta; inovacija iz nje nastane, ko jo kdo razvije do popolne uporabnosti in ko jo poleg tega odjemalci sprejmejo, kupijo in uporabijo ter omogočijo avtorju, izdelovalcu in prodajalcu zaslužek, ker jo štejejo za koristno.
	Izmed invencij, ki so tako dognane, da jih patentirajo, torej zaščitijo svojo pravico do morebitne kasnejše koristi od njih, postane inovacija samo en sam odstotek; izmed invencij, ki se ne iztečejo v korenite spremembe, ampak v drobne izpopolnitve, uspe sedem odstotkov.
	Po podatkih revije Fortune iz marca 2000 je v teku 20. stoletja število prebivalcev ZDA zraslo za štirikrat, bogastvo vsakega v povprečju za petkrat, a skupna teža celotnega izdelka ni porasla; to je vpliv inoviranja; za en kilogram računalniškega čipa Pentium III 800 MHz zasluži proizvajalec več kot 225.000 krat toliko kot za kilogram vroče valjanega železa.
	Pred prevlado ustvarjanja invencij in inovacij nad rutinskim življenjem se nihče več ne more skriti, vsaj ne tisti, ki živimo v Evropi; povezujeta se pač globalizacija (= odstranjevanje meja med gospodarstvi držav na svetu) in lokalizacija (= življenje v domačem okolju).
	Odkar so pred slabim stoletjem in pol na Zahodu (in tedaj samo na Zahodu) in Japonskem ukinili cehe in s tem dovolili vsakomur, da postane podjetnik, če hoče in poskuša tvegati in uspeti, je ustvarjanje invencij in inovacij še mnogo bolj v ospredju skrbi gospodarstvenikov; tiče se tudi vseh drugih; samo v obdobju 1970 - 1995 je razpon med najbogatejšo (beri: najinovativnejšo) državo sveta in med najrevnejšo, najmanj inovativno, porasel od 150 : 1 na skoraj 500 : 1 (po podatkih Svetovne banke).
	Skratka, inoviranje je postalo podlaga konkurenčnosti, konkuriranja, kakovosti življenja pri delu in doma, preživetja ' osebnega in narodnega.

Svet se torej deli na inovativne družbe, v katerih živi kakšnih 20% človeštva, in na bolj rutinske družbe s preostalimi 80% prebivalstva. Slovenija nima dosti izbire: nadoknaditi mora zaostanek za inovativnimi družbami ali pa (p)ostati njihova kolonija in živeti slabo. V desetletju, odkar se je Slovenija osamosvojila, je z zakoni omogočila praktično vse vrste podpore za ustvarjanje invencij in inovacij. Izrabiti jo mora in sme vsak občan ali organizacija po lastni odločitvi. Naučiti se torej moramo hoteti in znati ustvariti in izrabiti inovacijske priložnosti. Ni tretje poti, ne moremo biti niti inovativni niti kolonija in vendarle živeti dobro - po svojih, evropskih merilih.

Tržno gospodarstvo, o katerem slišimo, da vstopamo vanj, odkar smo zapustili tako imenovani socializem, je torej gospodarstvo in družba pod bistvenim vplivom, oblastjo inovativnih podjetnikov. Da bi kdo bil podjetnik po taki opredelitvi, ni dovolj, da je lastnik podjetja, ampak je važna lastnost, da inovativno išče, ustvarja in izrablja inovacijske priložnosti. Taka lastnost se nikakor ne omejuje na organizacije, ki jim pravimo podjetja. Pravzaprav je vsak odrasli človek - pravno gledano ' podjetnik, saj je lastnik svoje lastne delovne sposobnosti in jo prodaja na trgu delovne sile, virov človeških sposobnosti. Kako uspešno, to je odvisno od njegove podjetnosti, vključno z inovativnostjo.

Na njiju imata - podobno kot na vse druge človekove odločitve in dejavnosti - začetni bistveni vpliv dve skupini lastnosti:

	človekovo znanje in vednost, torej njegova strokovnost;
	človekove vrednote, etika, kultura, skratka navade, kaj smatramo za pravilno (ali za napačno), za dobro (ali slabo), za našega truda in podpore vredno (ali nevredno).

Obe skupini lastnosti stalno in močno vplivata druga na drugo, sta soodvisni med seboj. Obenem sta seveda soodvisni z okoliščinami, v katerih živimo in ki jih lahko shematično razdelimo na potrebe (kaj je treba storiti, npr.) in možnosti (kako se dajo potrebe zadovoljiti, npr.).

Potrebe obstajajo in se spreminjajo. Vsakdo ima vpliv na to, a le na enega izmed vplivov vseh ljudi in vseh kombinacij njihovih vplivov, posamičnih, skupinskih in skupnih. Zato se vrednote, sposobnosti in možnosti tudi spreminjajo. V katero smer in kako se vsak zase v njih znajde ipd. - to je odvisno od še ene bistvene človekove lastnosti - ustvarjalnosti. Le-ta omogoča, da človek sposobnosti in vrednosti, ki jih ima sam in jih imajo drugi, s katerimi tako ali drugače sodeluje in vplivata drug na drugega, povezuje v nove kombinacije starih lastnosti in nove stvaritve. Le-te so lahko likovne, glasbene, besedne, nove stavbe, ureditve krajev, narave, parkov ipd. - novi športni dosežki, novi družbeni in politični dosežki, pa tudi invencije in inovacije kot novi gospodarsko ali kako drugače koristni dosežki.

Inovacije, izpeljane iz invencij, so torej vse koristne (in samo koristne!) novosti.

Zgodovinska praksa kaže, da je ustvarjanje invencij in inovacij staro kot človeštvo, morda celo bistvo razvoja in napredka človeštva. V zadnjem stoletju je postalo za napredni del človeštva običajna in nujna podlaga za uspeh pri konkuriranju. V takih organizacijah se je uveljavilo inovativno poslovanje. V družbah, za zdaj omejenih na Severno Ameriko, Zahodno Evropo, Japonsko, Avstralijo, Novo Zelandijo in 'štiri male azijske tigre' (Singapur, Tajvan, Hong-Kong, Južno Korejo), se je razširilo v prevladujočo prakso - uveljavila se je inovativna družba.

Ta projekt ima namen pomagati olajšati prehod od starih navad na take. So naporne, a njihova alternativa je še mnogo napornejša: zaostajanje in vse slabše življenje v korist drugih, inovativnejših.