| |
|
Avtor: Borut Ložar
Naslov: Labirint izvirnih zamisli
MANAGER, Številka: 6, Datum: 25.06.1998
Rubrika: Problem & Rešitev, Stran: 49
|
|
|
|
Neumnost skriva pametne rešitve
V Kanadi, ki je kot severna država na nekaterih območjih znana po
neusmiljenih zimah, so se dolga leta srečevali z izpadi električne energije,
saj je sneg s svojo težo trgal na prostem napeljane žice. Problema so se
lotili s pomočjo ene izmed tehnik ustvarjalnega mišljenja in eden izmed
navzočih se je spomnil, da bi sneg z žic lahko s prhutanjem kril odpihovale
ptice. Iz te na prvi pogled več kot neumne ideje so s skupnimi močmi razvili
odlično rešitev, ki se je drugače verjetno nikoli ne bi spomnili - žice so
dejansko začeli preletavati s helikopterji, ki so še pred kritično maso snega
le-tega odpihovali z žic.
In kaj ima to skupnega z managementom? Marsikaj. V literaturi je neznansko
veliko napisanega o celi vrsti analitičnih postopkov, "razumskega" odločanja
managerjev itd., skorajda v nobeni t. i. resni literaturi pa ni niti
približno tak poudarek dan kreativnemu razmišljanju in intuiciji, ki vodilne
ljudi vodi do sprejetja takih odločitev, ki so v številnih primerih celo v
popolnem nasprotju z odločitvami, ki bi jih sprejeli z uporabo "racionalnega"
analitičnega razmišljanja.
Znate ustvarjalno razmišljati?
Kaj pravzaprav je ustvarjalno oziroma kreativno mišljenje? Najbolj splošna
opredelitev bi lahko bila, da je to proces odkrivanja novih idej, zamisli in
rešitev oziroma uporaba že znanih zamisli in rešitev na novih področjih.
Kreativnost je torej neka posebna sposobnost, s katero se lahko izognemo
tradicionalnim potem razmišljanja. Na kreativnost lahko gledamo na dva
načina. Prvi način je gledanje na ustvarjalnost kot na dihanje - to pomeni,
da nam ni treba zavestno narediti prav ničesar, saj je ves ta proces
"naraven" in se zgodi sam od sebe. Drugi pristop, ki bi moral biti
prevladujoč, pa je v tem, da na ustvarjalnost gledamo kot na veščino, na
primer kot na vožnjo avta treba se je tudi učiti in jo vaditi.
Ustvarjalnost nima neposredne povezave s tako imenovanim . inteligenčnim
kvocientom, katerega merjenje še zdaleč ne pokaže vseh človekovih
sposobnosti. Nekateri pravijo, da se kar 90 do 95 odstotkov problemov
lotevamo z uporabo logike in analitičnih metod in le pet do deset odstotkov s
pomočjo ustvarjalnosti. Pogosto nam izobraževalni sistem privzgoji neke
"okvire", v katerih naj bi človek razmišljal, in zato težko pridemo do
ugotovitve, da je lahko nekaj (na primer rešitev poslovnega problema) tudi
zunaj teh okvirov.
Naše mišljenje je večinoma naravnano tako, da išče v omenjenih okvirih in ne
poskuša iskati tudi zunaj njih. Na srečo pa je vendarle precej ljudi, ki se
ne pustijo ujeti v to zanko - znan je primer nadarjenega matematika Gaussa,
ki je na preprost način pokvaril veselje učitelju matematike, ki je nameraval
uživati mirne trenutke, medtem ko naj bi učenci dolgotrajno seštevali vsa
števila od 1 do 100 (Gauss je hitro in preprosto rešil problem s seštevkom po
sistemu 50-krat enaka vsota prvega in zadnjega preostalega števila, kar
skupaj znese 5050). Logično in ustvarjalno mišljenje nekateri primerjajo z
iskanjem nafte - "logični" človek bi vztrajno kopal isto luknjo čedalje
globlje, "ustvarjalni" pa bi izkopal nove luknje na drugih krajih.
Analitika versus ustvarjalnost
Raziskave dajejo čedalje večji poudarek spretnostim na dokaj težko
določljivem področju ustvarjalnosti in intuicije, tu se skrivajo glavne
konkurenčne prednosti. Vrsta vodilnih ljudi najuspešnejših svetovnih podjetij
odkrito priznava, da zelo pogosto sprejemajo odločitve, ki jih praktično ne
morejo "razumsko" utemeljiti - in na koncu se v večini primerov izkaže, da so
imeli prav.
Možgani kot središče mišljenja so že dolgo tudi središče znanstvenega
proučevanja. Nesporno so dosedanje raziskave pokazale, da je določene
različne vrste mišljenja moč povezati ali z levo ali pa z desno možgansko
polovico. Leva nadzoruje desni del telesa, v njej pa se dogajajo predvsem
analitični procesi mišljenja, tako imenovana logika ipd. Desna možganska
polovica pa nadzoruje levi del telesa in jo znanstveniki povezujejo z
intuicijo, sintezo, domišljijo in seveda - z ustvarjalnostjo. Zanimivo
vprašanje, ki bi ga bilo vredno podrobneje raziskati, je, zakaj je (vsaj v
zahodnih kulturah) bistveno večji poudarek dan na sposobnostih, ki zahtevajo
delo leve možganske polovice. Ne nazadnje je eden izmed dokazov za obstoj
tega tudi pogosto zapostavljanje levičarjev, poskusi njihove "prevzgoje" pa
so iz zgodovine dovolj znani.
Spoznajte tehnike!
O tehnikah ustvarjalnega mišljenja je napisane kar nekaj literature - močno
razširjena in prevedena v slovenščino je tudi knjiga Tečaj mišljenja (avtor
je Edward de Bono), ki razlaga veliko tehnik, dobro uporabnih tudi v poslovni
praksi. Intenzivneje so te tehnike začeli razvijati v ZDA, ko je njihov
vesoljski program v 60. letih močno zaostal za takratno ZSSR. Danes poznamo
več kot 50 takih metod. Deloma se osredotočajo na določen vidik, na primer na
zmožnost asociacije, na interakcijo v skupini, na "izpad" iz ustaljenega toka
razmišljanja ipd. Najbolj znana in uporabljana metoda je klasični
brainstorming ter druge bolj analitične metode.
Čedalje bolj pa pridobivajo na veljavi sinektične metode. Pri teh gre za
"rojevanje" izvirnih idej s pomočjo objektov, ki so problemu popolnoma tuji
(na primer iskanje povezav med opredeljenim problemom in naključno izbranim
samostalnikom iz slovarja - pri iskanju povezav na primer med problemom
kajenja in semaforjem so tako prišli na idejo o rdečem traku 1 cm nad koncem
cigarete, ki bi označeval zdravju najnevarnejši del cigarete) - pri tem
pridejo na plan ideje, ki se jih sicer najverjetneje z analitično-logičnim
razmišljanjem nikoli ne bi domislili. Sinektika daje praviloma manj idej kot
analitične metode, vendar pa so te ideje glede na podatke raziskav
koristnejše.
Zakaj pa ne?
Pogosto vrata ustvarjalnosti odpira preprosto vprašanje "zakaj?". Zakaj se v
industriji - predvsem v starejših - nekatere stvari delajo tako, kot se
delajo, in ne drugače. Nešteto odličnih idej je prišlo na dan s pomočjo
takega razmišljanja. V Toyoti se je šef vprašal, zakaj pravzaprav morajo
imeti zaloge - in iz tega se je razvila svetovno znana zasnova just-in-time.
Izdelovalec fotoaparatov se je vprašal, zakaj bi sploh morala biti bliskovica
v skladu z dotedanjo prakso ločena od fotoaparata - in je doživel izjemen
uspeh z vgrajeno bliskovico. Prodajni zastopniki prodajalca blaga za široko
porabo so večino telefonskih klicev opravili, tako kot tudi drugi v tej
industriji, med 15. in 18. uro - po vprašanju, zakaj in kratki raziskavi trga
so ugotovili, da je takrat uspešnost klicev prav najmanjša, uvedli so
telefoniranje predvsem zunaj tega časa in posledično dosegli tudi bistveno
večje uspehe.
Velika mera ustvarjalnosti je bila potrebna tudi za domislico o odprtju (zelo
dobičkonosnega) frizerskega salona za - pse. Morda se bo kdo kdaj domislil,
da bi začel izdelovati jedilne mize z že vgrajenimi krožniki in samodejnim
pomivalnim sistemom; morda bo kdo ponudil varčevalcem bank prijetnejše
preživetje časa v banki med dolgočasnim stanjem v vrsti. Nikakor pa mi ni
jasno, zakaj so tako neizvirni zobozdravniki oziroma njihovi arhitekti, da ne
pomislijo, kako dobrodošel bi bil okrašen strop v njihovi ordinaciji.
POUDAREK:
Preprosto (Toyotino) vprašanje: Zakaj pravzaprav moramo imeti zaloge?
OKVIR 1:
Ena najlažjih ponazoritev dejstva o "uokvirjenosti" človekovega razmišljanja
je znani poskus, pri katerem je vseh devet narisanih točk treba povezati med
sabo s samo štirimi ravnimi črtami, ne da bi ob tem odmaknili pisalo s
papirja.
Neverjetno je, koliko ljudi, ki tega seveda ne poznajo vnaprej, skuša na vsak
način najti rešitev znotraj navideznih zunanjih meja tega kvadrata, ne
pomislijo pa, da bi črte podaljšali čez te okvire, v čemer se skriva tudi
edina rešitev.
Prav tako zanimiv manj poznan preskus ustvarjalnega mišljenja je naloga, pri
kateri je treba narisati krog s točko v sredini. Pisalo postavite v
katerokoli izmed gornjih točk in okoli te iste točke z istim pisalom narišite
pravilni krog tako, da se nikjer ne bo dotikal te točke - ne da bi pri tem
pisalo tudi za en sam trenutek dvignili s tega lista. Poskusite, če ne gre,
pa razmislite o odrešilni ideji - vihanju roba tega lista
OKVIR 2:
Zanimivo je razmisliti o predpostavki, da je na voljo dovolj managerjev, ki
imajo potrebna znanja (ali pa si jih lahko pridobijo) in analitične
sposobnosti za reševanje problemov na analitični način. In ne nazadnje je
tudi dovolj računalniških programov, ki zmorejo izvajati enake analitično-
logične postopke, ki privedejo do rešitev z računalniško natančnostjo - v tem
pogledu torej delo managerja skorajda ni potrebno. Ali gledano z drugega
vidika, tovrstni način reševanja problemov je torej moč posredovati drugim
ljudem oziroma celo računalnikom. Tudi bistvene konkurenčne prednosti ni moč
iskati v njem, saj je precej verjetno, da enako znanje, temelječe na
analitičnih postopkih, ima (ali pa si ga lahko pridobi) tudi konkurenca.
Bistvena konkurenčna prednost pa je v intuiciji, v sintezi, v sposobnosti
ustvarjanja vedno novih izvirnih idej - tega "znanja" ali bolje "spretnosti"
pa se v nasprotju z analitičnim ne da tako preprosto naučiti in je prav zato
bistvena konkurenčna prednost.
|
|
|
|
|
|
